Gnojiti s hlevskim gnojem ali z organskimi gnojili?

Question

Jaz bi prosila za en vrtiičkarski nasvet in sicer, ker imam plevela na svojem vrtu obilo, sem imela namen gnojiti letos z organskimi gnojili in ne s hlevskim gnojem. Katero gnojilo uporabiti, če sploh? Ali naj pač spregledam plevel in vztrajam pri gnoju?

Answer 1

organskih gnojil za gnojenje je veliko. poelg gnoja je seveda najboljši kompost, kis e ga lahko tudi kupi in ta ne vsebuje semena plevelov, potem je organsko gnojilo tudi peepel, ki pa nima dušika, tega pa potem dodamo z koprivami, ki jih namakamo v vodo. tudi ovčja volna (dlaka) je zanimivo in uporabno gnojilo, psoebej spomaldi, ko zemljo greje in rahlja, pokleti pa ob razpadanju gnoji.

kupljena organska gnojila (briketi) so enostavni za uporabo in so izbora, če nimamo komposta ali gnoja, ali pa zaradi zdravja z njima težje delamo. vendar je potrebno uporabo kupljneih organskih gnojil kombinirati tudi z zakopavanjem artslinskih ostankov v tla, uporabite poleti naravne, organske zastrike, kot je slama,s eno ali kar pokošena trava domače zelenice, seveda ne plevelov, ki semenijo, posejte kakšno ratslino za zeleni podro ejseni in jo zadeljate v tla, ko prične s cvetenjem (ajda, facelija, bela gorjušica, oljna redkev, proso, oves...)

Answer 2

Oboje je v redu. Hlevski gnoj , čeprav je  zorjen - preperel, ohrani veliko plevelnega semena, ki kasneje kali na vašem vrtu. Kupljena organska gnojila, predvsem peletirana, morajo biti termično obdelana, zato si z gnojenjem ne prinesemo plevelov. Takšna organska gnojila so zato veliko dražja.

Answer 3

Število živali na kmetijah zelo upada, zato je težko priti do hlevskega gnoja, predvsem pa takšnega, ki je dovolj zrel. Vrtičkarji in tudi ekološki pridelovalci, ki nimajo doma živine, se zato poslužujejo kupljenih peletiranih ali briketiranih organskih gnojil, ki so na osnovi hlevskega gnoja, kurjega gnoja, grozdnih tropin in drugih organskih včasih tudi živalskih ostankov. Na voljo jih imata v vsaki kmetijski trgovini.

Vprašanje pa je ali jih res potrebujete. Vsekakor je dobro narediti analizo tal, da vidite kaj že imate v tleh. Običajno so domači vrtovi prezaloženi s hranili kot sta fosfor in kalij. V rastni dobi pa potrebujemo dušik. Poleg ostalih tudi tega dobimo iz preperele organske mase, vendar ko jo dodajamo, dodamo vsa hranila. Tudi tista, ki jih je že preveč. V vrtnarstvu vedno iščemo kompromise. Zato je mogoče smiselno na pamet dodati organsko snov le KAPUSNICAM in PLODOVKAM in BUČNICAM. Ostali del vrta pa ni potrebno gnojiti. Drugo leto zamenjamo vrtnine in tam kjer je bilo pognojeno z organskim gnojilom, bo naslednje leto raslo korenje, čebula, česen, solata... - v zemlji je še dovolj hranil od lanskega leta, saj se gnojilo zelo dolgo razkraja.