Korenje na vrtu
Kako se znebiti voluharja? - Posadi.si izmenjava znanj
  • Registracija
Dobrodošli na naprednem forumu za izmenjavo znanj Posadi.si. Seznanite se s posebnostmi foruma v kratki predstavitvi na naši spletni strani.

Kako se znebiti voluharja?

0 glasovi
Lokacija vrta: Štajerska-Mozirje
vprašano 29 Apr, 2014 v Bolezni in škodljivci od Danica Bizjak Mojster vrtnar (430 točk)
 

2 Odgovori

+3 glasovi
 
Najboljši

Voluhar (Arvicola terrestris) je glodavec, podoben podgani, le da je njegov rep precej krajši. Pravzaprav je prav prikupna živalca, dokler se z njo ne spopademo na našem vrtu. Takrat pa postane naš sovražnik številka 1.

Voluhar je vegetarijanec, za razliko od mnogih svojih sorodnikov, ki se lotijo tudi žuželk in predvsem mesnatih ogrcev in nam zato na vrtu tudi pomagajo. Je življenjsko vezan na vodo, zato ga v suhi in trdi zemlji ne najdemo. Najbolj obožuje z gnojem dobro pognojena, rahla vrtna tla. Seveda mu zato odgovarjajo  naši obdelani vrtovi, kjer ima tudi vsak dan pogrnjeno mizo.

Živi v rovih, ki jih od krtovih zlahka ločimo. Krtovi so polni koreninic, ki visijo s sten, voluharjev pa je gladek, saj je koreninice pomalical. Voluharjevi rovi so nekoliko nižji, kakor široki, krtovi pa so povsem okrogli. Dobro je poznati razliko, saj je krt koristen na našem vrtu, le z njegovimi krtinami se moramo občasno spopasti, med tem, ko nam voluhar res dela škodo.

Največji naravni sovražniki voluharja so:

-          ptice roparice: kanje, postovke, sove, zelo zanimivo pa je, da se tudi sive čaplje ne branijo malih glodavcev. Zato sedaj vedno pogosteje v sadovnjakih vidite posebne drogove, ki so zaključeni s prečno palico. Namenjeni so pticam roparicam, ki z njih prežijo na našega sovražnika in ga s hitrim napadom zelo pogosto tudi ujamejo in pokončajo. Tudi v vaše sadovnjake namestite vsaj en takšen drog, da bo težav manj. Seveda pa v mestnem okolju ptice roparice ne lovijo, zato bo tam taka obramba neučinkovita.

-          Mačke so lahko izvrstna pomoč proti temu glodavcu, vendar samo tiste, ki so izurjene v lovu, ne razvajene in lepo prehranjene domače ljubljenke. Ker pa je voluhar plašna žival, ki ne mara vznemirjenja, ga bo nenehno igranje in preganjanje teh živali počasi pregnalo z našega vrta. Posebej, če mačkam pri tem delu pomagamo še mi. Moram pa povedati, da je potreben nenehen boj in vztrajno preganjanje te živali, če želimo biti uspešni.

-          Zelo uspešne pa so podlasice in dihurji. Če imamo to žival na vrtu ali v sadovnjaku, voluharja sigurno ne bo v bližini. Zato pa je potrebno, da tem živalim naredimo tudi potrebna skrivališča, kjer bodo prespale, imele mladiče in se prehranjevale. Najraje ima skalne votline, ki so prekrite še z vejevjem. Takšno zavetišče postavimo na vrtu tja, kjer se ne gibljemo pogosto, pa tudi domačim živalim poskusimo preprečiti pot do tja. Zelo dobro lahko umestimo tak kup v domač skalnjak ali ob kompostni kup.

-          Tudi ostali plenilci, lisice, jazbeci, nam bodo v sadovnjakih v pomoč.

-          Še ena simpatična žival je kljub svoji navidezni neokretnosti lahko velika pomoč na vrtu, to je ježek. Ta žival je kljub temu, da ga pogosto upodabljamo s hruškami in jabolkami, mesojeda. Zelo rad se na svojih nočnih pohodih loti tudi mladičev voluharja, poleg tega pa uspešno opravi z ogrci in drugimi škodljivci na našem vrtu. Tudi polžev se vedno ne brani, čeprav res niso prvi na njegovem jedilniku. Zato smo lahko tega prebivalca na vrtu zelo veseli. Pri nas bo ostal, če ga bomo pustili popolnoma na miru, predvsem podnevi,ko spi. Tudi njemu lahko v mirnem kotičku pripravimo prenočišče in prezimovališče. Dovolj bo kup vejic z listjem. Posebej vesel bo tudi, če poleti poskrbimo, da ima tudi pijačo – vodo. Predvsem pa pazimo, ko spomladi zažigamo kresove. Pogosto v njih najdejo svoje poslednje počivališče tudi ježki, zato preden takšen kres zažgemo, obrnemo z vilami ali podobnim orodjem nekajkrat takšne kupe, posebej če so na tem mestu že dolgo, da mu damo možnost za pobeg.

-          Kače sicer tudi meni vzbujajo strah in grozo, vendar so odlični lovilci glodavcev. Spomnite se , da so včasih gada ali modrasa v vinogradu bili zelo veseli in so mu tudi nastavljali mleko in drugo hrano.

Voluharju smrdijo tudi nekatere rastline, vsi poznamo carske tulipane z latinskim imenom Fritillaria imeprialis. Tudi narcis ne mara. Zelo mu smrdi tudi vonj po česnu, velikokrat pa najdemo na starejših vrtovih tudi posebno zanimivo rastlino: križnolistni mleček.

Kar nekaj ljudi me je opozorilo tudi na kristavec, a ne tisti, ki ga gojimo v posodah, ampak posebno rastlino – enoletnico, s katero se lahko borimo proti voluharju. Vendar je ta rastlina lahko tudi nadležen plevel, zato moramo biti previdni, da si je ne razmnožimo na njive.

Izredno neugoden vonj za voluharja ima tudi listje in cvetovi bezga. Uporabljamo ga kot zastirko, namakamo v vodo za teden dni ali več in nerazredčeno tekočino vlivamo v rove tega škodljivca. 

Kot sem že napisala, voluhar ne mara nenehnega vznemirjanja, različni zvoki ga zelo motijo. Že od nekdaj poznamo preprosto motilno napravo: steklenicam odrežemo dno in vzamemo zamašek. Zakoljemo jo v njegove rove, najbolje tam, kjer je naredil kup, saj je to običajno  stičišče večih rovov. Zakoljemo čim več steklenic, ki naj bodo obrnjene v različne smeri, da bo motilnega zvoka čim več, ne glede na to, v katero smer piha veter. Te steklenice večkrat prestavimo, saj rad pride in jih zakoplje, da ga ne motijo. Zato učinek ne bo takojšnji, mi moramo biti vztrajnejši od njega.

Tudi hrup, ki ga z vrtenjem povzročajo različne vetrnice, ga moti. Sami si jih lahko naredimo iz praznih plastenk, zelo lepe, ki bodo vrtu tudi v okras pa dobimo tudi pri nekaterih prodajalcih suhe robe. Najbolje je, da so na lesenih kolih, saj se preko lesa hrup najbolje prenaša po zemlji.

Lovimo ga lahko tudi v različne, kupljene pasti, ki jih nastavljamo v rove. Mnogi ga znajo tudi počakati in pokončati z različnim orodjem.

Še eno past mu lahko izdelamo sami: v tla zakoljemo staro vedro do polovice napolnjeno z vodo. Rob vedra mora biti poravnan s površino zemlje. Ko se ponoči sprehaja po površini zemlje, se zelo pogosto ujame v tako past in utopi.

Še nekatera odvračala, ki mu smrdijo in jih potiskamo v njegove rove. To moramo početi kar lep čas, saj je to živalca tudi pametna in take rove, iz katerih se širi smrad po njegovem podzemnem kraljestvu, zakoplje. Vendar se bo ob kombinaciji različnih vznemirjanj, ki sem jih opisala, raje odselil tja, kjer bo lahko v miru objedal korenine divjih rastlin. V rove natlačene krpe, namočene v petrolej ali terpentin, vse kar diši po limoni, se pravi olupki limone in pomaranče, različne rastline, ki imajo vonj po limoni, vejice cipres, listi, cvetovi in veje bezga, pa tudi listi in vse kar lahko pogrešamo od česna mu neznosno smrdijo in ga bodo sčasoma pregnali z našega vrta. 

odgovorjeno 4 Maj, 2014 od mpusenjak Svetovalec (15,960 točk)
označeno 6 Maj, 2014 od Danica Bizjak
Ima kdo mogoče kaj izkušenj z elektronskimi zvočnimi odganjalci?
+1 glasovi

Hvala za odgovor upam,da bo pomagaloyes

odgovorjeno 13 Maj, 2014 od Danica Bizjak Mojster vrtnar (430 točk)
elektronski odganjalci delujejo, običajno pa ne na tako vleiki površini, kot je zapsiano. zvoj je eden izmed najbolj motečih za de glodalce in to dealjo el. preganjalci.
...